Preteklost

Pred mnogimi leti je bilo naselje veliko manjše kot danes. Hiše so ljudje gradili le ob makadamski cesti in ob potoku Brusničica, kozolci pa so večinoma stali na koncu vasi. Gospodinje so prale perilo v potoku, pitno vodo pa so z lesenimi škafi hodili iskat v Kurjo vas k izviru, ki se je imenoval Kukec. Vodnjaki so bili le na večjih kmetijah.
Večina ljudi se je preživljala z delom na kmetijah. Razvito je bilo poljedelstvo, vinogradništvo in živinoreja. V okolici kraja je bilo tudi veliko vinogradov. Že v preteklosti so bili zasajeni na Tolstem vrhu, v Bendijah, na Hribih, Gabrski gori, nekaj pa so jih ljudje imeli tudi na Trški gori. Tudi sadjarstvo je bilo precej razvito. Uspevale so vse vrste sadja, predvsem jabolka, hruške, marelice, najbolj znane pa so znane češnje, brusniške hrustavke.
Večino del so ljudje opravljali ročno, za kar so potrebovali veliko delovnih rok. Na kmetijah je bilo zato veliko več otrok kot jih je danes. Letni pridelek živeža je bil majhen. Kmetje so pridelali le toliko hrane, da se je številna družina skromno preživela skozi vse leto. Nekaj denarja je družina zaslužila s prodajo češenj, borovnic, kokoši in drugih stvari na novomeškem trgu.
V preteklosti so v naše kraje večkrat prihajali Turki. Pobijali so ljudi, ropali in požigali. Brusničani so se ob njihovem prihodu skrili v jamo v gozdu Lisična nad Brusnicami. Ko so Turki odšli, so se vaščani vrnili.
Pred vojno sta bili v vasi tudi dve gostilni (Gorenc in Hudoklin) in dve trgovini. Albin Krevs je imel trgovino za cerkvijo, Mihael Turk pa zraven gostilne Hudoklin. V trgovinah so ljudje lahko kupili moko, sol, sladkor v kockah, milo, blago, petrolej in sveče. V vasi so bili tudi kovač, čevljar in šivilja.
Po vojni so začeli ljudje odhajati na delo v tovarne, večinoma v Kremen, IMV in Krko. Na delo so hodili peš ali pa so se vozili s kolesi. Ko so se izboljšale prometne povezave z drugimi večjimi kraji, je vse več ljudi opuščalo kmetije in si zaslužek poiskalo v industriji. Vas je hitro napredovala. Leta 1952 je tu zasvetila prva žarnica, leta 1977 je vas dobila vodovod in današnjo šolo, leta 1980 pa so asfaltirali cesto, ki pelje v smeri Ratež – Brusnice – Gabrje. Pozneje je vas dobila še cestno razsvetljavo in telefon. Tako so danes Velike Brusnice lepo urejene in spadajo med dokaj razvita naselja.

(Povzeto po knjigi Brusnice skozi čas, ki jo je leta 1997 izdala OŠ Brusnice)